Sheme poravnave kmetij so bile pobude vlade za spodbujanje razvoja podeželja, saj so malim kmetom zagotavljale vire in zemljišča za komercialne kmetijske dejavnosti. Sekundarni cilj je bil povečati življenjski standard med podeželskimi skupnostmi na stroškovno učinkovit način. Sheme poravnave kmetij so večinoma zastarele, saj so se običajno izvajale le v državah tretjega sveta, ki nimajo stabilnosti in virov, da bi imele trajni uspeh. Najbližja protipostavka shemam za poravnavo kmetij v Združenih državah Amerike so bile serije aktov o domačiji, ki jih je sprejel Kongres v poznem 19. in v začetku 20. stoletja, čeprav so ti programi že zdavnaj izginili.
$config[code] not foundSheme poravnave kmetij v Afriki
Afrika je bila dom najambicioznejših shem poravnave kmetij, ki so imele koristi od pomoči tujih organizacij za pomoč. Sheme so bile odvisne od prostovoljnega preseljevanja udeležencev in so bile obravnavane kot najhitrejša metoda za razvoj podeželskih območij. Prav tako so služili kot preizkusna podlaga za nove metode kmetovanja in kot način za preoblikovanje tržnih gospodarstev.Vlade, ki izvajajo sheme, so upale, da bodo z obdavčitvijo velikih količin kapitala na določenih območjih gospodarsko koristile okolice. Večina dogodkov pa ni uspela.
Latinskoameriške sheme poravnave kmetij
V Srednji in Južni Ameriki so bile sheme poravnave kmetije večinoma povezane s pojmom zemljiške reforme. To je privedlo do prakse čiščenja velikih površin tropskega gozda za pretvorbo v komercialne kmetije. V manjši meri so bile tudi kmetije, ki so ostale iz prejšnjih kolonialnih prizadevanj, obnovljene in uporabljene za naseljevanje kmetov s kmetijskimi izkušnjami. Posamezniki v Srednji in Južni Ameriki so si želeli pridobiti lastništvo nad zemljiščem in formalizirati postopek dokumentiranja, ki ga doslej skoraj ni bilo. Ko je bilo zemljišče večinoma poravnano, so kmetje pritiskali na svoje vlade, da bi zgradili podporno infrastrukturo za ceste, oskrbo z vodo, stavbe in šole.
